Tolmačenje je ustno prevajanje, torej kjer pisnega prevoda ni, saj se tolmači istočasno oz. s kratkim zamikom. Tolmačenje s kratkim zamikom se imenuje kosekutivno tolmačenje, to je tisto, ko najprej govorec pove stavek in naredi premor med svojim govorjenjem, da lahko tolmač prevede kar je govorec povedal. Ko tolmač opravi prevod, govorec nadaljuje in tako se izmenično menjujeta pri govorjenju. Obstaja pa tudi istočasno tolmačenje, ki pa se imenuje simultano tolmačenje. Zato, ker pri tej vrsti tolmačenja tolmač govori istočasno z govorcem, se tolmač nahaja v prevajalski kabini in govori v mikrofon, slušatelji pa ga poslušajo preko slušalk.
Kje se uporablja simultano tolmačenje?
Istočasno tolmačenje se v največ primerih uporablja ob različnih predavanjih oz. predstavitvah večjemu številu slušateljev, kjer je urnik predavanj precej natrpan, tako da konsekutivno tolmačenje ne pride v poštev, saj se le pri istočasnem prevajanju lahko zagotovi, da se urnik predavanj ne bo razvlekel. Zaradi zahtevnosti simultanega prevajanja pa sta vedno potrebna vsaj dva prevajalca, ki se menjujeta na približno 15 do 20 minut, saj je le tako lahko zagotovljena visoka kvaliteta prevoda.
Poznamo pa tudi šepetano tolmačenje
To je vrsta tolmačenja pri katerem tolmač stoji ali sedi v neposredni bližini slušatelja ali manjše skupine slušateljev in istočasno, ko govorec govori, prevaja slušateljem iz jezika govorca v jezik, ki ga slušatelji razumejo. Tovrstno tolmačenje se uporablja predvsem pri različnih sestankih na katerih so prisotne osebe iz različnih držav, torej z uporabo različnih jezikov ali drugače povedano z razumevanjem različnih jezikov. V takem primeru bi se lahko sicer uporabilo tudi simultano oz. istočasno prevajanje, pri katerem prevajalec prevaja iz kabine, ampak pogosto se ti sestanki skličejo na hitro in zato ni časa za pripravo vse potrebne tehnike (kabina, slušalke …) za istočasno tolmačenje. Kar se kvalitete samega prevoda tiče je to vseeno, odvisno je samo od zahtev naročnika prevoda in koliko časa za pripravo je.