Blogres 2008 - Vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih

Večji del mlajše generacije se na spletu počuti kot doma, pa tudi sam težko razumem vsesplošno moralno paniko v obliki številnih opozoril o internetnih nevarnostih. Se bi morali res česa bati?

Verjetno bi lahko trdili, da se premalo zavedamo, da se velik delež naših aktivnosti, predvsem z vidika obdelave podatkov danes odvija v virtualnem svetu, ki ima po eni strani drugačna pravila, po drugi pa so ta ista kot v realnem svetu. Če malce karikiram, tako kot smo se že v rani mladosti naučili, da je potrebno pred prečkanjem ceste pogledati levo in desno, tako bo moralo postati nujno, da se tudi v virtualnem svetu že v mladosti naučimo nekaterih pravil glede varnosti in posledic, ki jih nepremišljena uporaba tehnologij lahko prinese – od kraje identitete, do nezakonite objave podatkov, mobilnega in spletnega nadlegovanja in tako naprej. Kršitev ali zlorabo osebnih podatkov je tudi zelo težko popraviti. Seveda pa interneta ne smemo predstavljati samo kot vira zla, temveč tudi kot zakladnico znanja in socialnega mreženja. Prav tako zaradi nesreč na cestah otrok ne zapiramo v stanovanja, ker bi bil to pvsem nerealen ukrep, temveč jih na nevarnosti opozarjamo.

Ali ste na vašem uradu že imeli opravka s kakšnim konkretnim primerom in ali je dobil epilog?

Mnogo kršitev pravice do varstva osebnih podatkov smo obravnavali in tudi zaključili, recimo objave zapisnikov o zaslišanjih v aferi Lopata, ko so mediji obvaljali zapisnike v celoti, dosegli smo umik sodnih zapisnikov z interneta, ki jih je obsojeni pedofil objavljal skupaj z najbolj umazanimi podrobnostmi spolnih zlorab svoje pastorke, v postopku imamo osebo, ki je v nekem forumu objavila nov naslov otrok iz Zdenske vasi …

Kaj menite o praksah nekaterih spletnih mest, ki od uporabnikov pri registraciji zahtevajo številne podatke, pri tem pa v drobnem tisku ali kar priloženem PDF dokumentu objavijo „pogoje sodelovanja“, v katerih obrobno omenijo, da bodo pridobljene podatke uporabili še v številne druge namene?

Če je zbiranje zakonito, seveda nimam nič proti, saj v zasebnem sektorju velja kot veljavna pravna podlaga osebna privolitev, problem nastopi takrat, ko v drobnem tisku niti ne piše, za kakšne namene se podatke zbira, problem nastane tudi takrat, ko se jih zbira nesorazmerno veliko (torej preveč) kot bi dopuščal zapisani namen zbiranja …

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič