Blogres 2008 - Vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih

Nikoli nisem razumel koncepta, da mora nekdo določeno vsebino »odstraniti s svojega spletnega mesta«. Na spletu vendar obstaja na stotine posnetkov vsake objave, do katere lahko s čisto malo znanja pride vsak uporabnik (primer “odstranjene” objave iz znane afere »Gušti - Ana Jud«). Je tovrstno preganjanje sploh smiselno?

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja obravnavano tematiko, v drugem odstavku 12. člena določa, da če ta zakon ne določa drugače (ZEPT), storitev informacijske družbe ponudnika storitve s sedežem v drugi državi članici na koordiniranem področju ni dovoljeno omejevati iz razlogov, ki so določeni v pravnem redu Republike Slovenije. Navedeno določilo v praksi pomeni, da mora vsak, ki hoče doseči, da se določene vsebine odstranijo z spletnega mesta, pa se ponudnik storitve in/ali ponudnik vsebine (content provider) ne nahaja/ta v Sloveniji, to zahtevo nasloviti (v kolikor tega ponudnik storitve ali ponudnik vsebine ne storita prostovoljno) na sodišče v državi kjer se nahaja/ta ponudnik vsebine oziroma ponudnik storitve.
Opisana situacija in dejstvo, da je na spletu ogromno tako imenovanih posnetkov spletnih strani, predstavljata veliko oviro za vsakogar, ki bi rad dosegel »popolno« odstranitev določenih vsebin iz spleta.
Na vprašanje o smiselnosti »preganjanja« pa bi odgovoril z nasprotnim vprašanjem: Ali je smiselno preganjati (domnevne) morilce, ko pa vemo, da obstaja možnost, da se bodo ti izognili roki pravice?

Kako se sploh odkrijejo podobne kršitve, če oškodovanec primera ne prijavi sam?

Posameznik mora v prvi vrsti sam zaščititi svoje pravice, ne glede na naravo le-teh. Le najtežja kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti. Tudi v situacijah, ko pride do storitve kaznivega dejanja, so o takšnih dejanjih organi pregona praviloma obveščeni s strani oškodovanca ali morebitnih prič.
V situacijah, ko nekdo meni, da so kršene njegove osebnostne ali kakršne druge pravice z objavljenimi vsebinami na spletu, bo praviloma moral pregon teh kršitev sprožiti in voditi sam. V kolikor se nekdo ne zaveda, da se z objavo na spletu kršene njegove pravice, se te kršitve praviloma ne bodo preganjale.

Ali klik na gumb »I agree« v procesu registracij na različna spletna mesta uporabniku dejansko odvzame vsakršno pravico do zasebnosti? Zelo malo je namreč takšnih, ki si preberejo pogoje ponudnika storitve …

Nihče se ne more odreče svojim temeljnim pravicam, lahko pa se odreče pravici do zasebnosti. Posledično je priporočljivo, da pred pritiskom na gumb Se strinjam (I agree) preberete, s čim se strinjate.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič.