Blogres 2008 - Vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih

Kje se srečata ljubiteljsko bloganje in marketing? Bold na besedici “ljubiteljsko” je premišljena poteza …

Boš moral najprej razložiti besedno zvezo ljubiteljsko bloganje. Recimo, da pod tem pojmom razumemo bloganje, ki ga avtor ne opravlja s strogo ekonomskim namenom, temveč bloga iz, mogoče tudi samemu sebi, nedoumljivih razlogov. Ne glede na način bloganja se mi zdi, da se vsi spreminjamo v enosmerne oddajnike, ki v svoja sporočila mečemo veliko ekonomsko-propagandnih sporočil, čeprav nam tega nihče ne naroči oziroma plača. Blagovne znamke, izdelki in storitve, so nam prišle tako globoko pod kožo, da se marketinga sploh ne zavedamo, vseeno pa to predstavlja nek določen del vsebin, ki jih komuniciramo preko blogov. Vseeno je učinek takega marketinga razpršen, saj se dogaja sporadično in brez določenih ciljev.

Problem je tudi v definiciji marketinga. Marketing predpostavlja dva pola, interakcijo med njima in pretok dobrin. Pri pisanju bloga sta pola zabrisana, vsi smo proizvajalci in konzumenti hkrati in tako se razvija nov način izmenjave dobrin (pa naj bodo to fizične ali psihološke dobrine), ki bi ga v tem trenutku težko ocenil za dobrega ali slabega.

Dva primera res dobre prakse povezovanja omenjenih konceptov – en na slovenskem in en na svetovnem spletu?

Hm… kot sem že prej omenil, je v tem trenutku težko določati dobre in slabe prakse povezovanja. Najbrž je to odvisno od uporabnika in informacij, ki jih v določenem trenutku pričakuje od določenega bloga. Je boljše, da so oglasi kontekstualni, ločeni do glavnega besedila in enostavno prepoznavni ali je boljše, da so oglasi del besedila, da jih avtor ustvarja neposredno oziroma prepleta z besedilom?
Problem v Sloveniji je tudi v tem, da so poskusi oglaševanja na blogih zelo okorni in previdni. Jonas Žnidaršič in Roni Kordiš mi prideta prva na misel, ko nekdo omeni bloge in marketing in mislim, da sta na slovenskem področju najdlje pripeljala zgodbo o marketingu in blogih. Prvi s prefinjenimi recenzijami izdelkov, ki jih mogoče sploh še ne moreš dobiti, drugi pa z dobrim pozicioniranjem oglasov, z nišarjenjem in kontekstualnim oglaševanjem. Vseeno je težko reči, da gre pri Kordišu in Žnidaršiču še vedno za “ljubiteljsko” pisanje bloga.

Imaš morda podatek, kdo je tvoje ime prvič uporabil skupaj s hecno skovanko “blogolog”? Si se tako oklical sam :)?

Oprosti, ampak skovanka blogolog ni hecna. Zakaj bi bilo to hecno? To je preprosta skovanka iz besed blog in logija, hkrati pa glede na dejstvo, da sem izvedel že več predavanj na to temo in navsezadnje iz blogov v novinarstvu tudi diplomiral, sploh ni hecna. Kot sem že večkrat omenil, blogolog ni moja ideja, za takega me je opisala Špela Kučan iz Ljubljanskega digitalnega medijskega laboratorija (http://www.ljudmila.org). In ko enkrat to sliši stric Google, so vsi demantiji zaman. Mi gre pa to na momente rahlo na živce, saj je iz dobronamerne šale nastala neka klika, po mnenju katere naj bi se za blogologa oklical sam, da sem nekakšen egotriper, ki misli, da edini ve, kako morajo ljudje pisati svoje bloge in podobno. Naj odgovorim v Dilbertovem slogu …

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič