Blogres 2008 - Vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih

No, pa smo jih le dočakali. Pri posameznemu predavatelju boste sedaj našli tudi posnetek njegovega predavanja v Flash video obliki.

Celotno zbirko lahko najdete na blogres.blip.tv.

Vsi, ki ste 2. Blogres zamudili, ali pa želite kakšno predavanje slišati še enkrat, si lahko sedaj ogledate video posnetke. Povezavo do prenosa (Windows media player je obvezen) boste našli na strani vsakega predavatelja posebej. Dogodek so posneli in obdelali pri Planet9.

V naslednjih dneh si boste na naših straneh lahko ogledali še vse prezentacije predavanj in video posnetke v bolj prijaznem (flash) formatu.

O občutkih in statistiki kdaj drugič, prej gremo še nekaj spit in malo spat.

Diskonektaj se in dogodek skupaj z nami zaključi tako kot se spodobi - z žurom. Čez pol ure bo začelo dogajat v Čupiteriji!

P.S.: Nekaj se govori, da dobi vsak en welcome drink … :)

… bil ja malo zgodovinski in malo poučen, malo zabaven, pa malo političen in še malo političen.

Po včerajšnjem zgledu objavljamo še eno misel.

“Internet mora ponuditi platformo dialoga med različno mislečimi.”

Prvi sklop predavanj je za nami in tukaj so že prve fotografije.

Vsi, ki boste svoje fotografije iz dogodka objavili na Flickru, vas prosimo, da jih označite z oznako “Blogres_08“.

Vsi smo malce presenečeni: zdi se namreč, da nam ni zmanjkalo časa.

Tole pišem v Kosovelovi dvorani, kjer je Gerd Leonhard pred kakšne pol ure začel s svojim predavanjem. Rad bi vas samo še enkrat opozoril, da ste v bistvu samo en klik stran.

Pa še prva Gerdova zapisa vredna misel:

“Today you can be on the top of Mount Everest and call your grand mother.”

- Žiga

Večji del mlajše generacije se na spletu počuti kot doma, pa tudi sam težko razumem vsesplošno moralno paniko v obliki številnih opozoril o internetnih nevarnostih. Se bi morali res česa bati?

Verjetno bi lahko trdili, da se premalo zavedamo, da se velik delež naših aktivnosti, predvsem z vidika obdelave podatkov danes odvija v virtualnem svetu, ki ima po eni strani drugačna pravila, po drugi pa so ta ista kot v realnem svetu. Če malce karikiram, tako kot smo se že v rani mladosti naučili, da je potrebno pred prečkanjem ceste pogledati levo in desno, tako bo moralo postati nujno, da se tudi v virtualnem svetu že v mladosti naučimo nekaterih pravil glede varnosti in posledic, ki jih nepremišljena uporaba tehnologij lahko prinese – od kraje identitete, do nezakonite objave podatkov, mobilnega in spletnega nadlegovanja in tako naprej. Kršitev ali zlorabo osebnih podatkov je tudi zelo težko popraviti. Seveda pa interneta ne smemo predstavljati samo kot vira zla, temveč tudi kot zakladnico znanja in socialnega mreženja. Prav tako zaradi nesreč na cestah otrok ne zapiramo v stanovanja, ker bi bil to pvsem nerealen ukrep, temveč jih na nevarnosti opozarjamo.

Ali ste na vašem uradu že imeli opravka s kakšnim konkretnim primerom in ali je dobil epilog?

Mnogo kršitev pravice do varstva osebnih podatkov smo obravnavali in tudi zaključili, recimo objave zapisnikov o zaslišanjih v aferi Lopata, ko so mediji obvaljali zapisnike v celoti, dosegli smo umik sodnih zapisnikov z interneta, ki jih je obsojeni pedofil objavljal skupaj z najbolj umazanimi podrobnostmi spolnih zlorab svoje pastorke, v postopku imamo osebo, ki je v nekem forumu objavila nov naslov otrok iz Zdenske vasi …

Kaj menite o praksah nekaterih spletnih mest, ki od uporabnikov pri registraciji zahtevajo številne podatke, pri tem pa v drobnem tisku ali kar priloženem PDF dokumentu objavijo „pogoje sodelovanja“, v katerih obrobno omenijo, da bodo pridobljene podatke uporabili še v številne druge namene?

Če je zbiranje zakonito, seveda nimam nič proti, saj v zasebnem sektorju velja kot veljavna pravna podlaga osebna privolitev, problem nastopi takrat, ko v drobnem tisku niti ne piše, za kakšne namene se podatke zbira, problem nastane tudi takrat, ko se jih zbira nesorazmerno veliko (torej preveč) kot bi dopuščal zapisani namen zbiranja …

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Nikoli nisem razumel koncepta, da mora nekdo določeno vsebino »odstraniti s svojega spletnega mesta«. Na spletu vendar obstaja na stotine posnetkov vsake objave, do katere lahko s čisto malo znanja pride vsak uporabnik (primer “odstranjene” objave iz znane afere »Gušti - Ana Jud«). Je tovrstno preganjanje sploh smiselno?

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja obravnavano tematiko, v drugem odstavku 12. člena določa, da če ta zakon ne določa drugače (ZEPT), storitev informacijske družbe ponudnika storitve s sedežem v drugi državi članici na koordiniranem področju ni dovoljeno omejevati iz razlogov, ki so določeni v pravnem redu Republike Slovenije. Navedeno določilo v praksi pomeni, da mora vsak, ki hoče doseči, da se določene vsebine odstranijo z spletnega mesta, pa se ponudnik storitve in/ali ponudnik vsebine (content provider) ne nahaja/ta v Sloveniji, to zahtevo nasloviti (v kolikor tega ponudnik storitve ali ponudnik vsebine ne storita prostovoljno) na sodišče v državi kjer se nahaja/ta ponudnik vsebine oziroma ponudnik storitve.
Opisana situacija in dejstvo, da je na spletu ogromno tako imenovanih posnetkov spletnih strani, predstavljata veliko oviro za vsakogar, ki bi rad dosegel »popolno« odstranitev določenih vsebin iz spleta.
Na vprašanje o smiselnosti »preganjanja« pa bi odgovoril z nasprotnim vprašanjem: Ali je smiselno preganjati (domnevne) morilce, ko pa vemo, da obstaja možnost, da se bodo ti izognili roki pravice?

Kako se sploh odkrijejo podobne kršitve, če oškodovanec primera ne prijavi sam?

Posameznik mora v prvi vrsti sam zaščititi svoje pravice, ne glede na naravo le-teh. Le najtežja kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti. Tudi v situacijah, ko pride do storitve kaznivega dejanja, so o takšnih dejanjih organi pregona praviloma obveščeni s strani oškodovanca ali morebitnih prič.
V situacijah, ko nekdo meni, da so kršene njegove osebnostne ali kakršne druge pravice z objavljenimi vsebinami na spletu, bo praviloma moral pregon teh kršitev sprožiti in voditi sam. V kolikor se nekdo ne zaveda, da se z objavo na spletu kršene njegove pravice, se te kršitve praviloma ne bodo preganjale.

Ali klik na gumb »I agree« v procesu registracij na različna spletna mesta uporabniku dejansko odvzame vsakršno pravico do zasebnosti? Zelo malo je namreč takšnih, ki si preberejo pogoje ponudnika storitve …

Nihče se ne more odreče svojim temeljnim pravicam, lahko pa se odreče pravici do zasebnosti. Posledično je priporočljivo, da pred pritiskom na gumb Se strinjam (I agree) preberete, s čim se strinjate.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič.

Tisti, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov Blogresa ne boste mogli udeležiti, boste predavanja tudi letos lahko spremljali v živo.

Do prvega predavanja je le še nekaj več kot enaindvajset ur. Komaj čakamo …

Kaj je bilo, preden je bilo Pod lupo? Tvoj blogerski superhero oziroma navdih za začetek pisanja čistokrvnega finančniškega bloga?

Navdih za pisanje bloga je prišel po članku iz Businesweeka, kjer so pisali o popularnosti blogov v Franciji. Sprva nisem vedel kaj to sploh je, nato pa ugotovil, da je to kot nekakšen odprt dnevnik, ki ga pišeš.

Si eden redkih piscev, ki ob strani nima objavljene blogrole oz. seznama povezav na najljubše bloge. Any special reasons?

Rad sem drugačen. Blogrola na nek način razkriva kaj bereš in kako razmišljaš in če imaš fiksirane linke, potem si dokaj hitro ujet.

Misliš, da je bil tvoj blog že kdaj leglo vplivnih borznih govoric?

Vprašanje. Je pa nekajkrat pokazal smer raziskovalnega novinarstva oziroma ponudil nekaj vsebine, ki bi jo bilo potrebno dodatno raziskati.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Na Zemantinem blogu je bilo v času lansiranja orodja Zemified iz vsake vrstice moč razbrati hard-core obremenjenost oziroma kar obsedeno stanje. So se stvari že vrnile v stare tirnice?

Občutek obsedenega stanja je izhajal bolj iz našega navdušenja, kot pomanjkanja obvladovanja procesa. Izredno pozitiven odziv skupnosti pa nam je tudi omogočil, da smo v svoje vrste sprejeli še nekaj izredno nadarjenih posameznikov, ki nam bodo omogočili počet še večje podvige v prihodnosti.

Vaš dodatek zaenkrat deluje le na (sicer najpopularnejši) blogerski platformi Wordpress. Lahko v prihodnosti pričakujemo tudi npr. povezavo z Googlovim Bloggerjem ali pa morda kar razvoj lastne platforme?

Manjši popravek, ob izidu je Zemanta sicer res delovala le kot dodatek za Firefox, vendar pa smo že od vsega začetka podpirali Wordpress.com in samostojne namestitve, Blogger in TypePad.
Z zadnjo različico smo dodali še dve novi platformi - MovableType in LiveJournal. Prav tako smo izdali še dodatek za brskalnik Internet Explorer ter samostojna plugina za Wordpress in MovableType. V prihodnjih tednih pa bomo predstavili podporo še za nekaj drugih zelo priljubljenih spletnih strani. Razvoja lastne blogerske platforme v tem trenutku ne načrtujemo, bomo pa v kratkem omogočili programerjem da integrirajo Zemanto v svoje aplikacije in spletne strani, kar bo komu drugemu omogočilo izdelat še boljšo blogersko platformo.

Že imaš v mislih bottom line svoje delavnice na Blogresu :)?

Orodja za ustvarjanje spletnih družbenih medijev so del vsakdanjika milenijske generacije. Prej, ko se podjetja in posamezniki sprijaznijo da bodo morali sodelovati v teh krogih, hitreje bodo uspeli vzpostavit dialog z nami, uporabniki spleta.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Kje se srečata ljubiteljsko bloganje in marketing? Bold na besedici “ljubiteljsko” je premišljena poteza …

Boš moral najprej razložiti besedno zvezo ljubiteljsko bloganje. Recimo, da pod tem pojmom razumemo bloganje, ki ga avtor ne opravlja s strogo ekonomskim namenom, temveč bloga iz, mogoče tudi samemu sebi, nedoumljivih razlogov. Ne glede na način bloganja se mi zdi, da se vsi spreminjamo v enosmerne oddajnike, ki v svoja sporočila mečemo veliko ekonomsko-propagandnih sporočil, čeprav nam tega nihče ne naroči oziroma plača. Blagovne znamke, izdelki in storitve, so nam prišle tako globoko pod kožo, da se marketinga sploh ne zavedamo, vseeno pa to predstavlja nek določen del vsebin, ki jih komuniciramo preko blogov. Vseeno je učinek takega marketinga razpršen, saj se dogaja sporadično in brez določenih ciljev.

Problem je tudi v definiciji marketinga. Marketing predpostavlja dva pola, interakcijo med njima in pretok dobrin. Pri pisanju bloga sta pola zabrisana, vsi smo proizvajalci in konzumenti hkrati in tako se razvija nov način izmenjave dobrin (pa naj bodo to fizične ali psihološke dobrine), ki bi ga v tem trenutku težko ocenil za dobrega ali slabega.

Dva primera res dobre prakse povezovanja omenjenih konceptov – en na slovenskem in en na svetovnem spletu?

Hm… kot sem že prej omenil, je v tem trenutku težko določati dobre in slabe prakse povezovanja. Najbrž je to odvisno od uporabnika in informacij, ki jih v določenem trenutku pričakuje od določenega bloga. Je boljše, da so oglasi kontekstualni, ločeni do glavnega besedila in enostavno prepoznavni ali je boljše, da so oglasi del besedila, da jih avtor ustvarja neposredno oziroma prepleta z besedilom?
Problem v Sloveniji je tudi v tem, da so poskusi oglaševanja na blogih zelo okorni in previdni. Jonas Žnidaršič in Roni Kordiš mi prideta prva na misel, ko nekdo omeni bloge in marketing in mislim, da sta na slovenskem področju najdlje pripeljala zgodbo o marketingu in blogih. Prvi s prefinjenimi recenzijami izdelkov, ki jih mogoče sploh še ne moreš dobiti, drugi pa z dobrim pozicioniranjem oglasov, z nišarjenjem in kontekstualnim oglaševanjem. Vseeno je težko reči, da gre pri Kordišu in Žnidaršiču še vedno za “ljubiteljsko” pisanje bloga.

Imaš morda podatek, kdo je tvoje ime prvič uporabil skupaj s hecno skovanko “blogolog”? Si se tako oklical sam :)?

Oprosti, ampak skovanka blogolog ni hecna. Zakaj bi bilo to hecno? To je preprosta skovanka iz besed blog in logija, hkrati pa glede na dejstvo, da sem izvedel že več predavanj na to temo in navsezadnje iz blogov v novinarstvu tudi diplomiral, sploh ni hecna. Kot sem že večkrat omenil, blogolog ni moja ideja, za takega me je opisala Špela Kučan iz Ljubljanskega digitalnega medijskega laboratorija (http://www.ljudmila.org). In ko enkrat to sliši stric Google, so vsi demantiji zaman. Mi gre pa to na momente rahlo na živce, saj je iz dobronamerne šale nastala neka klika, po mnenju katere naj bi se za blogologa oklical sam, da sem nekakšen egotriper, ki misli, da edini ve, kako morajo ljudje pisati svoje bloge in podobno. Naj odgovorim v Dilbertovem slogu …

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Saj nismo nikoli čisto resno mislili, da bi bil samo eden, ampak vam nismo hoteli ničesar obljubiti, dokler nismo vsega dokončno uredili. No, sedaj imamo potrjeni in samo za obiskovalce Blogresa rezervirani dve skrajno kulastični lokaciji - ena se bo tresla v petek, druga v soboto.

Poslovneži, ki se bodo cel petek ukvarjali s tem, kako komunicirati na spletu, bodo svoje druženje nadaljevali v Rugby pubu na Židovski 6, blogerji pa bodo imeli priložnost iz Blogresa na koncu narediti Bloghec v novem ljubljanskem lokalu Čupiterija, ki je svoja vrata odprl na Mestnem trgu 4.

Ker vas verjetno zanima, kako izgledata lokaciji, ki smo jih za vas skrbno izbrali, objavljamo še povezavi do krajšega opisa Čupiterije ter fotografij in predstavitve Rugby puba.

Kakšen pomen vidi Gorenje v komuniciranju na spletu?

Velik. Splet postaja jasna prioriteta v komuniciranju, kamor bo podjetje investiralo vedno več. Splet ponuja priložnosti za hitrejši prodor srednjih podjetij (kar Gorenje gledano v globalnem merilu tudi je) – še posebej, če je kreativnejše in fleksibilnejše od nekaterih konkurentov.

Kako interpretirate tezo, da z internetom postaja trg prostor dialoga?

Drži. V vsakem primeru splet ponuja ravno to, kar marsikateri medij ne more – možnost vzpostavljanja dialoga – v primeru podjetij tudi dialoga z uporabniki – ta dialog je tisti, ki ti da odziv na tvoja dejanja – tvoje izdelke, storitve, tvoje pobude in je zato seveda dragocen. Uporabniki želijo vzpostavljati dialog – bodisi skozi sodelovanje pri razvoju izdelkov, sodelovanju na forumih … podjetja, ki znajo pravilno uporabiti ta dialog, se lahko veliko naučijo. Tudi blogi so primer vzpostavljanja osnovnega dialoga z uporabniki – predvsem skozi komentarje ali pa tudi skozi soustvarjanje blogov.

V čem so po vašem mnenju blogerji specifični kot javnost in kot potrošniki?

Zanimivo je, kako sploh opredeliti blogerja kot ciljni segment, saj gre za zelo nehomogeno skupino – od mladeničev pri 16-ih do doktorjev prava. Težko bi rekel, da so blogerji poseben segment, ki ima nekatere definirane specifike – je pa res, da imajo moč širitve svojega mnenja in svojih pogledov na spletu – nekateri imajo seveda tudi moč vplivanja na mnenje ostalih uporabnikov – zelo podobno kot ostali mediji – off ali online.

Kako poteka komunikacija v podjetju, kakrsno je Skype? Menda vas je vec kot petsto … mejling liste, intranet ali kar - Skype :) ?

Ja, v glavnem kar skajpamo. Večina komunikacije poteka v chat sejah, ko pa se je potrebno kaj zares zmenit, pa naredimo konferenčni ali pa video klic. Seveda so tu še ostala orodja kot so intranet, bugtrackerji, knjižnice itd., a za komuniciranje v živo uporabljamo izključno Skype. Tako dnevno prejmem le še okoli 30 mailov, pa še to so v glavnem zahtevki za sestanke, kar je v primerjavi s preteklimi delovnimi okolji relativno malo. Mogoče še kot zanimivost, v celotnem podjetju nimamo več telefonov.

Kaj razen Blogresa imajo skupnega spletne skupnosti in komuniciranje v živo?

Hm, najbolje da počakaš na predstavitev …

Si kdaj razmišljal, da bi opustil pisanje v dvojini, Katji pa postavil svoj blog in poskrbel, da dobijo rezultati njenega kuharskega čaranja na spletu se bolj artikulirano obliko?

Pravzaprav ne, no, bi moral njo vprašat, če bi jo kaj takega zanimalo. Že prispevke za tale slab izgovor za blog komaj skupaj spraviva, ko imava tako malo časa. Sicer sva nekaj let nazaj z mojo mamo naredila blog, kjer je mama objavljala svoje recepte izvrstne prekmurske kuhinje, pa je potem zmanjkalo navdiha, kljub temu, da je bil kar popularen.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič.

Se strinjaš s trditvjo, da so CSS koderji naravni sovražniki vsakega spletnega oblikovalca :)

Ne. CSS koder mora vsaj do neke mere biti oblikovalec sam. Se pravi, da so mu zelo jasna pravila in omejitve. To je nekako temelj vsakega spletnega oblikovalca. Ko znanje osvojiš z njim delaš. In vse, kar ti ostane, je borba z IE6 :)

Imam občutek, da si sintagmo dizajn web 2.0 vsak razlaga po svoje; preprostost, luštne ikonice, malo (a ne preveč) flasha … Khm, kaj praviš?

Dizajn web 2.0 ne obstaja. Na to frazo sem alergičen ravno tako, kot na »make the logo bigger«. Uporabljati to sintagmo = biti nekreativen. Web 2.0 se nanaša predvsem na koncept večjih interakcij med uporabniki, spletne skupnosti ter način kako uporabniki doživljajo internet. In tukaj je oblikovalec tisti, ki lahko izbere kakršen koli pristop.

Kdo postavlja trende? V kolikšni meri ti še vedno prihajajo iz Amerike?

V zadnjem času je ogromno dobrih design studijev, ki so razpršeni po vsem svetu. Trenutno trendi ne prihajajo več od tipičnih spletnih oblikovalcev, ampak od grafičnih oblikovalcev, ki lahko kreirajo celotno zgodbo. Od logotipa do spletne strani. To je svojevrsten izziv, ki omogoča neverjetno svobodo in kreativnost. V glavnem samo na ta način nastajajo moji najljubši projekti.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič.

Ali je fotografija na blogih poseben žanr oziroma – ali je vsaka dobra fotka dobra tudi za na blog?

Fotografija na blogih je vsekakor pomembna veja tega medija, ki ima velike prednosti pred tipkano besedo in videom. Namreč “bere” se jo hipoma, kar je v poplavi vseh možnih in nemožnih informacij prednost z veliko začetnico.

Vsaka fotka je dobra, le ustreznega gledalca je treba najti, ali drugače povedano, vsaka fotka je dobra, le vsak gledalec ni dober.

Bi selitev neprofesionalnih fotoapratov na mobilce oznacil kot plus ali minus?

Hm… glede mobilcev, je tako, da bo še več informacij, več blogerjev, več navdušencev in veliko več tistih, ki bodo bloganje opustili po nekaj mesecih. V tej poplavi informacij in tehnologije je treba imeti železno disciplino, da se držiš zastavljene smeri in s tem mislim na podajanje, kot prejemanje informacij. Ljudje, ki se disciplinirajo, da držijo neko smer, so zanimivi, ker se poglabljajo v določeni temi, navdušenci pa plutajo po površju. Mobilniki so še dodatna skušnjava, da blogerje zanese v trivialnost vsakdana, zgolj zato, ker lahko. Blogito ergo sum ni dovolj!

Kateri je tvoj najljubši spletni foto servis in zakaj?

Misliš s tem na flicker, picasso, photoshop/express ali na kak blog? Najljubši blog mi je aphotoeditor.com ker mi da občutek, da sem del te scene.

http://borutpeterlin.wordpress.com/

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Ne bom te vprašal, zakaj na komentarje odgovarjaš tako selektivno, ker je to ob velikem odzivu pač razumljivo. Zanima me, po kakem ključu izbiraš tiste, ki jim odgovoriš ?

Ne izbiram komentatorjev, izbiram komentarje. 99% komentatorjev sploh ne poznam - če redno komentirajo pri meni, to še ne pomeni, da jih poznam -, 99,9% pa jih še nikoli nisem videl. (Niti nimam želje, da bi jih.) Kakorkoli, če se mi zdi komentar količkaj zanimiv - kar ne pomeni nujno pameten -, potem odgovorim. Če se mi ljubi, seveda. Včasih se mi ne, in potem sem še bolj zoprn. Moji motivi za odgovarjanje so različni in niso vedno jasni, logični in dobronamerni. Po treh letih imam nos za ljudi, ki si zaslužijo odgovor. Prečitam jih. Pravzaprav nisem dosleden in o tem sploh ne bi smel govoriti.

Te je kdaj kdo od komentatorjev tako užalil, da ti je bilo žal, da imaš blog, ali si si že z delom v klasičnih medijih pridobil potrebno profesionalno distanco?

Mene ne more nihče užaliti. Imam trdo kožo - pa ne po zaslugi klasičnih medijev. Kdor piše, jih faše - s tem se je pač treba sprijazniti. Na žaljive komentarje ponavadi ne odgovarjam, raje kakšnega izbrišem. To naredim samo v primeru, če se mi zdi, da je človek primitivec in da smeti po mojem blogu. Ni mi pa bilo zaradi komentarjev nikoli žal, da imam blog.

Je blog potešil tvojo željo, da bi imel svoj časopis?

Ne. To nima veze.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Gorenje in Sindikat bosta združila nezdružljivo: Sindikat se bo s svojo referenčno zvočno podobo prestavil v okolje preddverja Cankarjevega doma, njegova prepoznavna vizualna podoba pa vas bo tokrat opazovala iz Gorenjevega kotička. Udeleženci Blogresa boste v množici najrazličnejših dražljajev poslušali glasbo, ki jo bo miksal CASIOp, na Gorenjevih belih plazmah Bela pa jo bo v realnem času podpirala video ikonografija Delte Nu. Tako boste na zaslonih Bela doživeli izkušnjo medijsko modificiranega pogleda. Ta se bo skozi nadgradnjo sistema vsakdanjega okolja, ki temelji na stabilnosti in jasno strukturiranih informacijah, postavljal kot reprezentativni fetiš vpogleda v realnost fikcije.

Sindikat vas tokrat gleda skozi modificiran pogled Bele iz Gorenja, glejte ga nazaj!

Več o Sindikatu na www.sindikat.tv.

Kot že rečeno, nas bo tudi letos prišel obiskat minister, ki ima blog namesto listnice - dr. Žiga Turk. V soboto 21.6. ob devetih zjutraj, ko bo Sirena še spala, bo otvoril drugi del kongresa, namenjen blogerjem.

Katera od luteranskih petindevetdeset se te je med prevodom najbolj dotaknila?

12. Konec skrivnosti. Omreženi trgi vedo več o izdelkih kot pa podjetja, ki jih izdelujejo. In če so novice dobre ali slabe, povedo jih vsem.

Ena najbolj “prizemljenih” a tudi najbolj globokih tez, ki se potrjuje vsak dan ob vsakem pomembnejšem nakupu.

Kdaj si nazadnje (dajmo malo iskrene refleksije!) kar koli zaspamal?

Pred mnogo leti uredništvo Dnevnika - ko sem se prijavil na neko obveščanje o novicah in začel dnevno prejmati en kup brezveznih mailov ter neuspešno preizkusil vse možne metode odjave - vključno z grozilnimi pismi, sem ubral sledeči povračilni ukrep: spisal sem prijazno žaljivo a odločno sporočilo, v katerem sem pojasnil problem in na vsak njihov nov mail avtomatsko odgovoril s svojim na naslove vseh ključnih urednikov in tehnične podpore. Čez čas sem opazil, da maili ne prihajo več.

Si za to, da si izmislimo novo ime za spletno ekologijo in vsako leto izberemo podjetje, ki je komuniciralo najbolj cluetrainovsko :) ?

Mah, niti ne. Cluetrain manifest je utopična filozofija katere realizacijo v praksi je težko vrednotiti. Gre bolj za svetovni nazor, ki ga mora ponotranjiti komunikator, da lahko uspeva v novi dobi. Kar se tiče informacijske ekologije, pa bi morali vzpostaviti nov vrednostni sistem v marketingu, ki nagrajuje tista podjetja, ki svoja sredstva in aktivnosti preusmerjajo iz medijev, ki onesnažuejo mentalni prostor in uničujejo uporabnikovo pozornost, v čiste interaktivne medije, ki jih poganja uporabnikov namen in ne njegova pozornost.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Kdaj bom lahko na koncertu neznano deklico taggal kot “cute” in na isti način v nekaj minutah dobil njen odziv?

www.friendsandflirt.com (FNF) to že omogoča, seveda če si tudi ti njej dovolj všeč, te bo taggala nazaj z dobro oceno, obema se pošlje informacija da sta se taggala z dobro oceno. Poleg tega lahko preko BlueTooth (BT) iskanja najdeš vse bližnje uporabnike storitev ki imajo na telefonu instaliran FNF in takoj pogledaš njihov profile.

Misliš, da je prihodnost socialnih omrežij tako zelo vezana na mobilce, da bo uporaba na spletu kmalu postala preživet koncept (www.friendsandflirt.com na spletnem mestu omogoča le download in testiranje)?

Mislim, da bo uporaba na spletu še vedno pomembna a ne tako kot je bila v preteklosti. Predvsem zato ker je vnos vsebin, predvsem texta preko mobilca precej počasen in včasih neprijazen, prav tako je trenutno pomemben plačljiv prenos podatkov, ki je lahko za ciljno skupino (15-25) problematičen. Web verzija pa je še v razvoju.

Socialna omrežja na mobilnih telefonih so (še bolj kot telefoni ali pa socialna omrežja sama zase) ne preveč očitne, a vsekakor mogočne sile nadzora. Se ti zdi paranoja, ki jo zganjajo nekateri vidni družboslovni raziskovalci, kaj drugega kot moralna panika?

Nadzor je bil možen že sedaj, le da so bili vzvodi v rokah veliki podjetij (pri nas npr. Mobitel, Siol, itd.), edaj pa dejansko to prehaja tudi v roke manjših podjetij. Na strani države je, da z zakonodajo uredi razmer na tem področju. A spremembe so hitre in težko je slediti tempu s katerim se omrežja razvijajo. Vsak uporabnik se mora odločiti kaj od svojih podatkov bo razkril na omrežjih in na katera omrežje se bo registriral. Vsekakor pa so vedno možne zlorabe s strani posamznikov ali podjetij, ki lahko uporabniku prinesejo ne malo problemov.

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Kaj vse mora na Vesti znati »omogočar« :)?

Omogočar mora razumeti digitalno tehnologijo, imeti smisel za humor in biti prijeten fant/dekle.

Ali za obdelavo videov na svojem privatnem blogu uporabljaš drugo programje kot na Vesti?

Na Vesti za montažo uporabljamo Final Cut Studio, doma pa uporabljam Apple iMovie in QuickTime.

Zakaj včasih Vimeo in včasih Youtube? Predvidevam, da odločitev ni ravno impulzivna … Prednosti in slabosti vsakega?

O tem več na Blogresu. Na kratko: najraje bi uporabljali le Google Video, če ne bi bil tako nezanesljiv ob nalaganju in prekodiravanju posnetkov. Zelo nam je všeč tudi YouTube, a nas davi s svojo omejitvijo dolžine posnetkov (max 10 minut), zato posegamo tudi po drugih video servisih …

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Ali ti je tvoje institucionalno šolanje kaj pomagalo pri delu, ki ga opravljaš kot strokovnjak za interaktivni marketing oziroma nove medije ali ti je morda prej škodilo? Zamisli si svoj uradni in off the record c.v. - vsakega v treh točkah!

Mutlidisciplinarni študij kot je komunikologija, se mi zdi dobra podlaga za lažje seznanjanje z raznovrstnimi področji dela in zavedanjem o različnih možnih pristopih k rešitvi. Ni pa tovrstna teorija zadostna, potrebno je veliko dodatnega specializiranega izobražvanja, npr. s pomočjo branja tujih knjig, novic in udeležbo konferenc ter izkušnje z praktičnega dela na projektih. Kot slabost se v mojem primeru kaže, da tak dvojen študij lahko dolgo traja.

Če bi se še enkrat lotil pionirske blogersko-oglaševalske kampanje na Slovenskem (Twingo) – bi kaj naredil drugače? Saj veš, prvega ne pozabiš nikoli …

Prva napaka v kampanji je bila najbolj zanimiva. Ker na začetku nismo bili soglasni kako se bodo avtorji podpisovali pod prispevki, je prvi post na blogu napisal kar Twingo sam. In ko je bila na slovenskem Redditu objavljena novica o Twingo blogu, je bil odziv nanjo izredno kritičen komentar. To je bilo opozorilo, da bralci pričakujejo na blogu odkrito komunikacijo, pri kateri mora biti jasno, kdo so avtorji prispevkov. Ta napaka je bila odlična in bi pustil, da se ponovi, ker so se potem stvari hitro zasukale v pravo smer in je bil blog med bralci in v blogosferi dobro sprejet.

Ena izmed idej, ki je nismo realizirali, oz. se je ni dalo, in se mi še vedno zdi dobra, je, da bi bil Twingo blog v času kampanje edini kanal komuniciranja tudi za strokovno javnost. S tem bi dali blogu popolno ekskluzivnost ter izenačili blogerje in novinarje, kar bi ga lahko naredilo še bolj zanimivega. Mogoče bi lahko tudi še več blogerjev dobilo avto v testiranje za daljši čas in eden izmed njih celo kot nagrado. Smo se pa lotili nečesa podobnega sedaj na Vichy blogu.

Na Googlu je prvi zadetek na vpisano geslo za David Rozman spletno mesto nekega londoskega frizerja. Boš kot spletni zanesenjak naredil kaj za to, da stric Google tebe postavi višje?

Zaenkrat se z ambicijami da (pre)šišam frizerja še nisem resno ukvarjal in če sem čisto iskren, je bolj kot to, da se pri iskanju na Googlu v neslovenskem spletu pred mano pojavlja angleški frizer, slabše, da si nisem uredil meta opisa (to je tisto besedilo, ki se pokaže ob iskalnem zadetku) in ga prepustil samodejnemu generiranju Googla. S tem sem si verjetno znižal stopnjo klikov tudi v iskanju po slovenskem spletu, kjer se iskalni niz “david rozman” pojavlja na prvem mestu. Nameravam pa nekatere stvari ob menjavi bloga popravit.

http://www.david-rozman.com

Pogovarjal se je Žiga Vrtačič

Ker je svoje delo lani opravil odlično, smo se tudi letos odločili, da za uradnega fotografa dogodka izberemo Andreja Korenča. Njegovo delo lahko spremljate na http://logatec.blogspot.com/, spodaj pa za pokušino objavljamo nekaj svežih fotk iz njegovega portfelja.

Tudi letos vam dajemo možnost, da nam pomagate izbrati slogan, ki bo krasil vaše majice in torbe. Najboljše predloge bomo objavili na spletni strani, med njimi pa bomo izbrali enega, ki bo dobil svojo mesto na uradni majici Blogres-a. Svoje ideje lahko oddate kar v komentarje te objave. Slogan naj bo kratek, predvsem pa duhovit, hudomušen in izviren. Izkažite se!

Končno vam lahko razkrijemo program 2. Blogresa. Čeprav še ni dokončen in se bo v naslednjih dneh še spreminjal (najbrž se bo še kaj dodalo), vam bo dal dober vpogled v dogajanje na obeh dneh dogodka.

Pričakujete lahko veliko raznolikih in zanimivih tem. Pester nabor predatavateljev pa bo poskrbel, da bo vsak lahko našel nekaj koristnega znanja. Seveda tudi letos večerno druženje na zabavi ne bo izostalo.

Vabimo vas torej k ogledu programa 2. Blogresa.

Še slab mesec nas loči do 2. Blogresa in organizatorji se na vse pretege trudimo, da vam letos ponovno pripravimo nepozabno druženje. Lanski Blogres je požel precej pohval in super odziv s strani udeležencev, zato je toliko težje organizirati še boljšega, vendar verjamemo, da smo tej nalogi kos.

Letos nas čakata kar dva dneva zanimivih predavanj in delavnic, zato nam to v organizacijskem smislu predstavlja še toliko večji izziv. Pri sestavi programa smo se tako povezali z družbama Parsek in Sonce.net, ki sta tako kot Renderspace vpeti med interaktivne medije in digitalni svet. Kot partnerja pri projektu nam pomagata predvsem pri soustvarjanju programa. Slednji še vedno dobiva svojo končno obliko in bo objavljen v naslednjih dneh, ko lahko tukaj pričakujete tudi krajše predstavitve predavateljev in tem ter seveda sponzorjev, ki nam omogočajo izvedbo kongresa.

Sedaj se lahko na 2. Blogres tudi uradno prijavite. Na podstrani prijave boste našli 3 vrste prijavnic: za blogerje, za fizične osebe in podjetja. Tako kot lani se lahko na dogodek prijavite preko spletnega obrazca.

Po pregledu podatkov boste na elektronski naslov prejeli potrditev in uvrstili vas bomo v Blogrolo prijavljenih. Pred prijavo si nujno preberite vse podrobnosti in splošne pogoje. Program bo znan v naslednjih dneh.

Od dogodka nas loči samo še 30 dni. Prijave se bodo kmalu odprle, prav tako pa bo zelo kmalu znanih več podrobnosti o letošnjem programu.

Tudi letos smo za vas pripravili Blogres priponke, s katerimi lahko opremite svoje bloge in profile v spletnih skupnostih, ter tako pomagate razširiti besedo o dogodku. Preprosto skopirajte nekaj vrstic kode, ki jo najdete poleg izbrane priponke in nalepite na mesto, kamor želite, da se bo prikazala.

Letošnji nabor je še večji in boljši kot lani, za izbirčne pa bomo tudi letos izdelali kakšno posebno. Ideje pošljite na info@blogres.si.

Mimogrede: ste se že pofočkali na Facebooku?

Program za prvi dan 2. Blogresa je že skoraj pripravljen. Za drugi dan, torej dan namenjen blogerjem, je še nekaj nezapolnjenega prostora. Odločili smo se, da v ideje o družabnemu spletu vprašamo vas, dragi bralci, katere teme želite slišati na Blogresu in morda tudi kdo naj bi jih predstavil.

V komentarjih so dobrodošli vsi predlogi glede programa kot tudi ideje kako lahko dogodek še izboljšamo. Povejte kaj ste pogrešali lani in kaj bi lahko bilo letos bolje, mi pa se bomo potrudili po naših močeh.

Naj ta objava velja tudi kot vabilo vsem zainteresiranim za kakšno vrsto sodelovanja. Pišite nam na info@blogres.si, in dogovorili se bomo o podrobnostih.

Program za 2. Blogres počasi dobiva svojo obliko. Poskusili ga bomo pripraviti čim bolj zanimivega in poučnega za vsakogar, a vendar naj podrobnosti zaenkrat še ostanejo skrivnost.

Veseli pa smo, da lahko končno oznanimo glavnega govorca, ki bo postregel z uvodnim govorom tako v petek, kot v soboto. Iz Švice nas bo prišel obiskat Gerd Leonhard, znan bloger, publicist, govorec in strokovnjak za spletne medije in zabavno industrijo.

Gerda lahko spoznate na njegovem blogu MediaFuturist, kjer objavlja svoje ideje in razmišljanja o novi tehnologiji in spletnih medijih, katere bo predstavil tudi na 2. Blogresu. Prebrskajte in si zapišite morebitna vprašanja zanj, v komentarjih pa lahko pustite vaše predloge, o katerih temah naj spregovori na kongresu.

Verjamemo, da vas ne bo razočaral.

Drugi Blogres za nas nikoli ni bil „yes or no question“.

Letos se organizacije lotevamo za eno pomlad starejši in za en Blogres pametnejši. Začeli smo preudarno; s ciljem, da ohranimo tisto, kar je bilo lani dobro in izpilimo tisto, kar bi lahko bilo še boljše.

Blogres bo to leto trajal kar dva dni in sicer petek, 20. in soboto, 21. junija. Predavanja in delavnice bomo združili pod krovno temo vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih.

Petkov program bo namenjen podjetjem in posameznikom, ki želite izvedeti, zakaj spletne skupnosti postajajo vedno bolj pomemben del sodobnega (tudi poslovnega) sveta, kakšen vpliv imajo na trženje, kako naj se podjetja prilagodijo novostim in preko katerih kanalov in s katerimi orodji boste dosegli najboljše učinke.

Sobota pa bo, tako kot lani, namenjena blogerjem. Za kontrast petku bomo v soboto obdelali spletne skupnosti iz druge – notranje perspektive. Razmišljali bomo o moči spletnega povezovanja, novih možnostih, ki jih prinašajo sodobna spletna orodja in kako jih lahko, kot povezani posamezniki, pametno in izvirno uporabimo. Udeležba bo, tako kot lani, za vse aktivne blogerje brezplačna.

Program, ki bo znova zajemal pester nabor domačih in tujih strokovnjakov, vam bomo razkrili v naslednjih tednih na spletni strani Blogresa. Prav tako vas bomo tukaj obveščali o vseh ostali informacijah in podrobnostih, ki se tičejo kongresa. Od vas pričakujemo, da se boste na dogodek znova odzvali tako pozitivno kot lani in da bomo skupaj naredili letošnji Blogres še bolj zanimiv in zabaven kot lani.

Zaenkrat si lahko torej že označite datume na koledarju, za osvežitev spomina in ogled dogajanja na lanskem Blogresu, pa pobrskajte po arhivu Blogres 07, kjer boste našli kup fotografij, video posnetkov in prezentacij.

Zdaj pa tale blogič hitro v vaš RSS bralnik in – ostanite na liniji!